Walter Gropius

UVOD

Walter Gropius je bil nemško-ameriški arhitekt in pedagog, ki poleg Le Corbusiera in Frank Lloyda na splošno velja za enega od pionirskih mojstrov sodobne arhitekture.
Rodil se je leta 1883 kot Nemec v Berlinu, v letu 1944 je postal ameriški državljan in leta 1969 umrl v Bostonu.
Bil je vojni častnik z močno željo po šoli za arhitekturo in umetnost kot način.

ŽIVLJENJEPIS

Deloval je v obdobju moderne arhitekture. V letu 1903 je bil sprejet na Münchensko fakulteto za arhitekturo, študij je nadaljeval v Berlinu in ga zaključil leta 1907.

Gropius je nato tako kot njegov oče in stric postal arhitekt, kljub temu, da ni znal dobro risati. V karieri je bil odvisen od kolaboracij.

Po študiju je dve leti delal za Petra Behrensa. Med učenjem pri njem je začel uporabljati beton, jeklo in steklo, kar ga je kasneje naredilo prepoznavnega.
Bil je ustanovitelj svetovno znane šole Bauhaus. Po Nemčiji je potoval v Anglijo in nato v ZDA.


Slika 1: Walter Gropius, 1919


Slika 2: Walter Gropius, 1955

Ustvaril je nove dizajne, ki so bili izposojeni iz materialov in metod v moderni gradnji. Zgradbe je gradil kot prikaz vere v timsko delo. Ustanovil je dve veliki šoli – Bauhaus in šolo v Dresdnu ter študentsko naselje v Bagdadu v Iraku.
Ko je zapustil Bauhaus in odšel v Anglijo, je bil leta 1937 povabljen za učitelja na Harvardu. Kasneje je na Harvard uvedel tudi Marcela Beuerja.

AKADEMIJA ZA LIKOVNO UMETNOST DRESDEN

Pred ustanovitvijo Bauhausa – šole za arhitekturo in oblikovanje je bil njegov večji projekt šola v Nemčiji. To je bila akademija za likovno umetnost v Dresdnu, ki je bila ustanovljena leta 1764. Je ena izmed najstarejših univerz v Dresdnu.
Univerza deluje še danes in sicer slovi po najboljših pogojih za ustvarjanje in zelo dobro opremljenih delavnicah.


Slika 3: andreasmetallerreni (Pixaby), 2014, akademija Dresden

Leto po koncu prve svetovne vojne je ustanovil šolo za arhitekturo in oblikovanje – Bauhaus, kar je bil njegov življenjski projekt.
Šola in način ustvarjanja na njej sta bila daleč najbolj avantgardna, Bauhaus je bila namreč združba najbolj avantgardnih in socialno usmerjenih umetnikov v vlogi učiteljev in učencev. Oboji so živeli v perfektnem sožitju, šola je postala njihov drugi dom.

Kadarkoli je učenec potreboval učitelja mu je bil ta na voljo. Še danes je edina šola, ki je delovala na ta način.
Bauhaus je imel minimalističen pristop v oblikovanju, prvič v zgodovini so oblikovali tudi kovinsko pohištvo. Upodabljal je funkcionalizem z modernimi materiali, izogibal se je zgodovinskim ornamentom, uporabljal čiste kubične oboke in steklenefasade. Zgradba sama je kasneje postala muzej in kljub kratkemu delovanju je imela velik vpliv na oblikovanje v takratnem času in vse do danes.
Svoj vrhunec je doživljala ravno med obema vojnama. Gropius je verjel, da bo delovala zelo dolgo, vendar še preden se je začela druga svetovna vojna, je bila šola na udaru nemškega nacističnega destruktivizma. Vizija Bauhausa je bila narediti človeka samostojnega in neodvisnega, kar se ni sovpadalo s takratnimi političnimi idejami.
Posledično je bila po 14 letih delovanja primorana zapreti svoja vrata v mestu Weimar in se preseliti v Berlin.
Kasneje jo je Gropius prepustil politično manj vpletenim osebam.


Slika 4: poster za Bauhaus razstavo v Weimarju, 1923


Slika 5: Herbert Bayer, risba Gropiusove pisarne v Bauhausu, 1923


Slika 6: Wassily Kandinsky, delo učitelja, ki je izobraževal v Bauhausu, 1923

UMETNICE BAUHAUSA

Gropius je Bauhaus vedno videl enako dostopnega moškim in ženskam. Vstopnica v šolo naj bi bila talent in veščine in ne spol. Umetnice so tako v Bauhausu našle priložnost za izpolnitev njihovih želja, kar je bilo prej nemogoče.
Prve umetnice Bauhausa so bile Benita Koch-Otte, Lou Scheper-Berkenkamp in Gertrud Arndt. Slika 8: H.P. Brinkmann, 2000, Bauhaus Dessau


Slika 7: Benita Koch-Otte, pleten vzorec, 1925


ŠOLA V DESSAU

Šola, katere arhitekt je bil Walter Gropius, je veljala za eno najbolj pompoznih stavb v tistem času in to velja še danes. Bila je ena najbolj vpadljivih stavb tistega časa. Gledati jo moramo skozi oči človeka, ki je živel v 30. letih 19. stoletja. Takrat je bila to prva takšna stavba v Evropi.


Slika 9: Lázló Moholy-Nagy, manifesto del Bauhaus, 1923

Vsebovala je vse potrebne enote pod eno streho. Imela je delavnice, učilnice, ateljeje, jedilnico, študentske sobe, stanovanja za profesorje, kar je spodbujalo ustvarjalnost in povezanost med udeleženci.
Zasnovana je bila kot kristalna katedrala, celotna fasada je bila odeta v steklo. S svojo preprostostjo je predstavljala željo po enostavnem minimalizmu. Dosegala je celo tako veliko izčiščenost, da to ni povsem ustrezalo pomenu šole za umetnost.
Za razliko od ostalih šol tistega časa je Bauhaus izostril osebnost, vsak študent je imel svoj projekt s svojo zasnovo na kateremu se je uril. Študentje so tako lahko ustvarjali prav vse, od pohištva, blaga, stekla, keramike in vsako področje je bilo podprto z vrhunskim učiteljem. Prve pol leta šolanja so študenti spoznavali sami sebe. Učili so se o teoriji barv in o teksturah.
Bila je prva šola, ki je učila dizajn kot panogo umetnosti. Kmalu so se industrijskemu oblikovanju priklučili tudi slikarji, ki so vnesli prav posebno mišljenje. Sami so prišli do ugotovitve, da so vse panoge med seboj povezane.
Gropius je imel vizijo o šolanju, ki je segala čez meje takrat uporabljenega. V delovanje šole je vpeljal svoje prijeme, spremenil je namembnost stavbe. Zgradba je umetnikom služila kot atelje, kjer so svoje ideje ne le zasnovali temveč jih tudi sami fizično izvedli.

ZAKLJUČEK

Citat W. Gropiusa o njegovih cilijih: »Še vedno se spominjam trenutka, katerega ne bom nikoli pozabil, ko sem prišel s prve svetovne vojne in želel ustvariti nekaj povsem novega, drugačnega, ki bo spremenilo življenje v katerem smo živeli do danes. Imel sem ideje, o katerih si ljudje niso mogli niti predstavljati. Med vojno sem o njih sanjal in po njej so postale resničnost.«


Slika 10: Študentke Bauhausa

Gropius je k sodelovanju povabil slikarje kot sta Wassily Kandinsy, Paul Klee in Rus, kot začetnik abstraktne umetnosti.
Skupaj so ustvarili družbeno gibanje, ki je kljubovalo takratnim okvirom razmišljanja, osvobajalo človeka. Velik pomen pa predstavlja to, da so v ta razmišljanja vpeljali mlade generacije in jim omogočili nov način ustvarjanja, razvoja in izobraževanja, kljub velikim političnim in družbenim pritiskom. Imeli so vlogo ustvarjalcev, izumiteljev, učiteljev,
svobodomislecev kot gonilna sila.

ANGLEŠKI POVZETEK/SUMMARY

Walter Gropius was a german-american architect, who is regarded as one of the pioneer masters of modern architecture alongside Le Corbusier and Frank Lloyd. He was born in 1883 in Berlin, gained American citizenship in 1944 and died in Boston in the year of 1969. He was a war veteran with a strong desire for school and architecture and art as a way of changing the world. He was active in the era of modern architecture. He invented Bauhaus, the school of architecture and design, as well as Dresden academy in 1764. It is one of the oldest universities in Dresden. It is still active and is well-known for its excellent conditions and outstanding ateliers. Building Bauhaus was his life-long goal.


Slika 11: Bauhaus, 1983

VIRI IN LITERATURA

SLIKOVNI VIRI

*Opomba: slikovna gradiva, ki so v tej spletni objavi citirana in so bila predhodno označena z avtorsko pravico copyright © so v tej nalogi (spletni objavi) uporabljene zgolj za izobraževalni namen.

AVTORJI:

  • Žumer, Alenka 2014/2015
  • Kolar, Lea 2015/2016
  • Klečevič, Julija Rebeka 2016/2017
  • Bajt, Hana 2018/2019